Z gostujočimi oblikovalci in umetniki smo na participatornih dogodkih v MGLCju raziskovali pomen prebujanja čutnih in telesnih zaznav ob vstopanju v oblikovalske in druge ustvarjalne procese. Otip, vonj, zvok, odsotnost vida ter gibanje, so bili naši sopotniki na tem vznemirljivem in pogosto neznanem potovanju. Svoje izkušnje, misli in odzive so v projekt dragoceno prispevali kreativni aktivni posamezniki, ki so v procese pogumno vstopali in “na lastni koži” preizkušali različne pristope in prakse ter skupaj z nami razmišljali, kako izkušnjo uporabiti pri svojem delu.
V eksperiment smo vstopili s priznano nizozemsko oblikovalko/umetnico Mario Blaisse in raziskovanjem form v naravi in ga nadaljevali ter nadgrajevali z delom domačih umetnikov in njihovimi mediji – glasbo materialov Zlatka Đogića, spontanim gibanjem v material Dominike Kacin, kiparjenjem v temi z Nino Koželj ter tekstilnimi prostori skupine Oloop. Kot izhodiščna razmišljanja o vlogi čutov, čutil (predvsem taktilnosti) ter drugih telesnih zaznav v sodobnem oblikovanju in današnji družbi nasploh so nam služila dela dveh briljantnih mislecev in ustvarjalcev – preminulega italjanskega oblikovalca, teoretika in pedagoga Bruna Munarija (vir: Tactile Workshops) ter finskega arhitekta, pisca in pedagoga Juhanija Pallasmaae (vir: The Eyes of the Skin).
Projekt Roke gledajo, oči tipajo je prispeval k ponovnem obujanju zavestnega čutnega, telesnega in čustvenega stika z materiali ter vzpodbujal, izobraževal in navdihoval ustvarjalne posameznike, da znova raziščejo možnosti, ki jih ponujajo tovrstni procesi in znanja, tako v profesionalnem kot osebnem življenju. Rezultate ustvarjenega smo ob zaključku projekta predstavili na razstavi v prostorih MGLC ja.
Participatorni dogodki so bili brezplačni ter sofinancirane s strani Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo.
Fotografija: Jarni Kristjan in Oloop
